80.

Pa saj ne vem, imam 80. ali 26. let??? Takole je bilo včeraj:
9.00: cipralex, panatus forte
12.00: karbofin, lepicol
14.00: nalgesin forte
21.00: aspirin direkt, panatus forte, torendo

Kaj bo jutri?

Bronhitis

Vedno je bilo tako. Kot otrok sem bolehala za kroničnimi anginami, kot najstnica za brohnitisom. Začelo se je z bolečim grlom, trajalo je kake dva dni. Razni Neoangini, pa domači med, solnica niso pomagali. Čez dva dni je boleče grlo preraslo v smrkanje in kašljanje, ki je postajalo vedno bolj in bolj napadalno. Včasih sem mislila, da bom izkašljala pljuča. Obisk zdravnika in antibiotiki so bili neizogibni. Pred leti so mi za umiritev predpisali celo kodeinijev fosfat. Lekarničarka je zanj zahtevala še osebni dokument. Potem je bilo za 3 leta mir. Do prejšnje nedelja. T. pravi, da kašljam kot osel. Jaz pa se še vedno nisem spravila k zdravniku. Nekje sem brala, da brohnitis blažita med in bezgov čaj. Še vedno se zdravim s tem. Pri vseh antidepresivih in antipsihotikih pa raznih zeliščnih tabletih zaradi stranskih učinkov teh pomirjajočih substanc si ne morem privoščiti še antibiotikov. Bomo videli, kako se bo po tednu dni vse skupaj obrnilo, na bolje ali slabše.

Utrinki s četrtkove tekme med Italijo in Slovenijo

Kolesarska pot Radovna

Sp. Gorje - Zg. Gorje - Krnica - Sp. Radovna - Sr. Radovna - Zg. Radovna - Krma - Zg. Radovna - Sr. Radovna - Sp. Radovna - Krnica - Zg. Gorje - Sp. Gorje = 40 km = 36-ič letos! Naslednje leto mogoče 50 x.

Miš

V steklenice sem prelivala domači orehovec, ko sem zaslišala cviljenje. Bilo mi je nekam znano. Podobno mojemu v najhujših trenutkih krize. Skoraj sem izpustila tisto stekleno stvar, nato pa pred sabo zagledala našega mačkona. V svojem majhnem gobčku je držal miško. Ta se mi je tako zasmilila, da sem refleksno tlesknila ob dlani. Pogledal me je, češ zakaj se razburjam, saj sem bil priden na lovu, nato pa jo izpustil. Zbežala mu je med naše bujno vejevje potonk. Jezno me je pogledal, dvignil rep in se v nizki preži postavil na spodnjo stran rož. Da se mu da, sem razmišljala. Jaz za take stvari prehitro obupam. Kar naenkrat se mu je pridružil še sosedov mačkon. Ta velika črno-bela lisasta kepa je stala na zgornji strani potonk. Nepremično je v nizki preži premikala oči in iskala majhno stvarco. Z zanimanjem sem ju opazovala in čakala, kako jima bo trofeja pobegnila. Naš tigrast mišolovec je mirno stal, nato pa ... je planil nanj. Verjetno je razmišljal, da njegovega ozemlja ne bo zasedal. Stepla sta se in zbežala na dvorišče. Miška je zacvilila. Ah, zmagoslavni krik, in odskakljala na travnik, tja v svojo luknjico. Ona se je po dolgem času spet do solz nasmejala. Nato pa se prijela za trebuh, ustrašila se je, da ji bodo popokali operacijski šivi. "Veš, sedaj vem, zakaj v risankah vedno miši pobegnejo mačkom." V glavi je imela Tom&Jerryja. Še vedno sem prelivala rjavo tekočino in razmišljala, kako podobno sem tudi sama že nekaj časa ujeta v lastne misli. Mogoče se bodo tudi one kdaj steple in mi prinesle zmagovalni krik.

Španija : Slovenija

Kot nekdanjo košarkašico me je seveda zajela mrzlica Eurobasketa 2013. Včeraj so naši pokazali pravi igro proti Španijo. Sedaj me bo kdo linčal, a jaz sem navijala za rdeče. Ko sem kupovala karto za naslednji del, sem računala, da bodo naši drugi v svoji skupini in si jih bom tako lahko ogledala. Ah ja, sedaj lahko samo upam, da nemara izgubijo proti Hrvaški?, Gruziji? ali mogoče Poljski?. No ja, se bom v četrtek zadovoljila tudi s Španci, Grki, Turki ali Finci.

Negovalka

Operacijo, že drugo v štirih mesecih, je uspešno prestala. Že drugič v štirih mesecih so ji rešili življenje in včasih se sprašujem, kolikokrat ji ga še bodo. Nekam prezgodaj so jo izpustili iz bolnišnice, je bil prepričan stric. Ker se sama še ni mogla spopadati z veliko hišo in vsemu, kar sodi zraven, sem se za vikend javila za pomoč. Čez teden bo to počel stric. Bila ja navdušena nad mojo pomočjo in sestavljenim jedilnikom. Upam, da se ga bo držala tudi čez teden, ko ne bo pod mojim nadzorom. Kljub še vedno slabi psihični kondiciji, sem v sebi čutila zadovoljstvo za opravljena dela. Že dostikrat sem se spraševala, če sem nemara zgrešila študij in posledično tudi poklic.

Lipko

Pa sem ga tudi jaz končno dobila. 

Ponovi vajo

Letošnje poletje mi resnično ni naklonjeno. No ja, pa ne samo poletje, tudi zima in pomlad nista bila na moji strani. Tale vikend je veljalo načelo 'ponovi vajo'. Babica ima od operacije dalje stomo. Če ji ne deluje pravilno, se pojavijo hude bolečine in podobni problemi. Prejšnji vikend je pristal na urgenci, potem pa so jo hospitalizirali, samo za en dan. Pa se ji je v soboto vse skupaj spet ponovilo. Na začetku ni zgledalo tako hudo kot prejšnjič, pa sem se tistega sobotnega večera krepko zmotila. Vmes sem se skregala še z eno izmed sester. Sprejemna pisarna je bila 1 uro popolnoma prazna, ona pa je ležala sredi hodnika, na primerni postelji seveda in čakala. Mimo se sprehodi sestra in me vpraša, zakaj tako grdo gledam. Mirno ji odgovorim, da čakam že tri ure. Ona pa povzdigne glas, da lahko mirno grem, da bodo že sami uredili in babico pospremili. Ker je sama, ne sme zapuščati pisarne. Mirno ji odgovorim, da jaz lahko pač čakam celo noč, trpi babica. Pobere se. A se čez tri minute že vrne in z jeznim glasom reče: "GREMO!" Potem pa je lahko zapustila pisarno?! Naslednji dan sem jo obiskala. Ni bila ravno pri zavesti. Pridružila sta se mi še bratranec in teta. Nato je bruhala. Teta je medicinska sestra in ko smo se vračali nazaj nama je tiho rekla: "Blato bruha!" Sesedla sem se na tisto skalo, ki krasi parkirišče in tam obesedela za eno uro. Ne vem, kaj bodo pokazale nadaljnje preiskave.