Jajce

Prva resna poletna vročina me je prikovala v posteljo. Bila je bolj dovoljenje za moje poležavanje in izgovarjanje za nekolesarjenje. Na štedilniku so se kuhala jajca, podobno, kot se v tej vročini kuhajo ljudje. Potem sem jih ohladila s hladno vodo. Podobno, kot se prenekateri namakajo v mrzlih jezerih, rekah, morju ali kar napihljivih bazenčkih. Pogledala sem skozi oknu in zagledala sosedove otroke, kako radostno poskakujejo po tistem modrem bazenčku in se škropijo z vodo. Bila sem v svojem jeznem razpoloženju in najraje bi preluknjala to modro napihljivo stvar, točno tako, kot sem preluknjala jajčno lupino. Odstranjevala sem jo z jajca, vmes pa razmišljala, kako bi trgala ali rezljala otroški bazenček.  Na pol oskubljeno jajce sem položila na krožniček. Sosedov fantič je potrkal na vrata in prosil za lumpi bombone. Bili so »napeštani« v dokaj premajhni plastični posodi, nekako tako kot sardine v konzervah ali ljudje po nabitih peščenih plažah. Zgrabil jih je celo pest, se zahvalil in stekel nazaj k bazenčku. Spomnila sem se, da moji tableti v škatlici ležijo bolj estetsko in da mi jih je zadnjič preventivno skrila, da ne bi počela neumnosti. Jaz?! Jajce je še vedno ležalo na sredini krožnika. Osvobodila sem ga belega dela in opazovala, kako rumeni del postaja vedno bolj zelen, rjav. Nekako tako rdeči, nekateri že rjavi postajajo ljudje na tem soncu. Vrgla sem ga v smeti, resnično mi ni bilo do njega. Pravzaprav do ničesar, saj je bila moja lakota daleč stran. Ponovno sem se zazrla skozi okno in opazovala bazenček. Še tobogan je imel. Otroci so se spuščali po njem. Njihovo spuščanje je bilo tako podobno moji čustvom. Najprej plezaš na vrh, potem pa se kar naenkrat spustiš navzdol. Moja čustva se obnašajo podobno. Najprej so čisto na vrhu, višje že skoraj ne morejo, pa se kar naenkrat, včasih se mi zdi, da s svetlobno hitrostjo spustijo spet navzdol. Kot danes na primer. Res je življenje tako podobno toboganu. Iz opazovanje me predrami njegov glas. Zakaj nisva še vedno otroka, ki bi se v tej poletni vročini brezskrbno podila po dvorišču in jezila stare starše?

Članica

Končno sem se opogumila in postala članica Lektorskega društva Slovenije. Mogoče mi bodo sedaj zvezde za iskanje službe bolj naklonjene.