Brez problemov

Včeraj sem dvakrat obiskala Cacaota. Ob prvem obisku in prijetnem druženju sem razmišljala, kako se moje razpoloženje končno dviguje in prinaša tiste lepe pozitivne spremembe. Svet se mi ni zdel več tako črn in pesimističen, celo zatopila sem se v pogovor. Nisem razmišljala, kaj se bom z njo pogovarjala in kako dolgočasno mi bo, ko bo ona cel čas samo govorila. Nekaj sem povedala tudi sama. Taka nihanja so za depresijo pač običajna in lahko sem ponosna, da po novem trajaja samo kak teden. Pila sem tisto kava in razmišljala, da mi druženje z njo celo koristi, ko me je povprašala, kake probleme imam sedaj. Za nekaj sekund me je zmedla, resnično nisem vedela, kaj naj ji odgovorim, potem pa sem izstrelila: "Nobenih!" Z nasmehom na ustih me je pogledala in rekla: "Me veseli." Jaz pa sem se čudila svojemu odgovoru. Še nekaj časa sem brskala po svojih malih možganih in ugotovila, da sem povedala resnico. Ta trenutek res nimam nobenih in življenje je lahko čisto lepo. Spet sem brez radikalnih potez premagala novo tedensko krizo in napolnila svoje telo in misli s pozitivnim razpoloženjem. Tudi naslednjič mi lahko uspe.