Kolesarjenje

Včeraj mi je uspelo na kolo. Prvič letos. Ponavadi sem to kolesarsko turo delala šele nekje junija ali bolj proti juliju. Lep, sončen, že skorajda vroč dan me je zvabil na kolo. Dolina reke Radovne je kot nalašč za kolesarjenje. Še predno sem zajahalo kolo sem si zastavila cilj - do kam bom šla. Pa sem ga kaj kmalu presegla. Noge me niso tako bolele, da ne bi mogla še nadaljevati. Zato sem si po preseženem cilju, zastavila  še en cilj. Do mlina. Pa sem tudi tega presegla. Kolesarila sem do tja, kot vedno kolesarim poleti. Mislila sem narediti krog, pa sem se vrnila po isti poti. Zakaj?! Lajal je pes. Pa sem se nekoliko prestrašila, vem, da se mnogi ne bi, a jaz sem se. Zadnjič je stric pohajkoval po Kumu, tam ga je ugriznil nek nemški ovčar. Dobil je šive. Spuščenih psov sem se bala že od nekdaj, zdaj se jih bojim še bolj. Radovna me je napolnila z energijo in optimizmov, naj bo takih kolesarskih dnevov še pred poletjem čim več, a bo težko. Za jutri že napovedujejo slabše vreme.