Komaj sem
zadrževala poplavo solza. Potem so kar stekle po bledem licu. Pred njima. Tega
nisem načrtovala, a bilo mi je tako mučno. Vse je viselo v zraku. Vsa
vprašanja. Očitki. Prepir. Mogoče argumentiranje. Kaj pa vem? Sesedla sem se na
kavč in razmišljala. Pogledal me je in vprašal, zakaj jočem. Nisem mu
odgovorila. Saj je sam dobro vedel. Ona je poiskala odgovor namesto mene. Govorila
je o njegovem vinjenem stanju. Razjezil se je. Vedno se. Najprej zanika. Potem se
izgovarja na probleme. Tako jih pozablja. Po licu so mi še vedno polzele solze.
Nisem jih več zadrževala. Nisem mogla. Začel je z neumnostmi. Mojimi. Pojasnjevala
sem mu, da to niso neumnosti. Ampak moja čustva. Tako nerazumljiv je. Brez čustev.
V tistih trenutkih pojasnjevanja. On je vztrajal pri svojem. Pri bolezni. Izgovarjal
se je na otroštvo. Češ, da tega kot otrok nisem kazala. Izgovarjal se je na vzgojo,
da nisem bila tako vzgojena. Pojasnjevala sem nazaj. Brez upanja na boljše. Končno
je izdal svojo največjo skrb. Okolico.
»Šel bom.«
Prikimam mu.
Naveličana sem že vsega. Počasi mi zmanjkuje energije.
»Ljudje ne bodo
pljuvali za mano.«
Moram se nasmehniti
njegovim besedam. Že od nekdaj je tak. Skrben za okolico. Govorim mu, da vsi ne
razmišljajo tako kot on. Ljudje se spreminjamo. Sprejemamo vse. Neomajen je. Še
vedno vztraja pri svojem. Okolici. Vzgoji. Otroku. Začne z vzbujanjem slabe vesti.
Vali krivdo name, za vse, kar se dogaja okoli naše družine. Ponovno posplošuje stvari.
V več kot uri dolgi razpravi so se moje solze že posušile. Tokrat se ne dam.
»Nisem kriva.
V meni ne boš vzbudil slabe vesti.«
Utihne. Se prime
za sobno kolo. Me še zadnjič pogleda in se odpravi nazaj v spodnje nadstropje. Med
svoje steklenice. Pogledam skozi okno. Vidim, kako odmetava sneg in se miri. Nasmehnem
se. Podobna sva si. V jezi. Končno se obrnem tudi k njej. Joka. Čisto tiho ji po
licu tečejo solze. Končno eksplodira.
»Nisem žogica.«
Hlipa. Samo objamem
jo. Močno me objame nazaj. Ne izpusti me. Potem pa mi zašepeta.
»Kako naj se
odrečem svojemu otroku?«
Ni komentarjev:
Objavite komentar