Švicarski nož

Igrala sem se z njegovim švicarski nožem. Posodil mi ga je pred časom. Zaradi škarjic. Z njimi bi lahko rezala tiste združene nitke pri izdelovanju gobelina. Mirno je počival v stranskem žepu potovalke. A v meni je povzročal nemir. Misli so mi vedno znova in znova uhajale k njemu. Risali smo. Čečkanje je bila naša naloga. Tiste minute sem pozabljala na njega. Zagledala sem se v dve različni barvi. Pastelne voščenke. In pobarvala papir. Intenzivno sem čečkala po njemu in tako sproščala svojo jezo. Postopek ni bil dolgotrajen. Po koncu so mi misli ponovno uhajale k tisti modri, čisto majhni stvarci, z rdečim križcem na njem. Nekako sem se še borila sama s sabo. Potem sem odšla v sobo. Koraki so bili hitri in odločni. Najprej sem se zagledala v tisto dolgo stvar, na katerem visi ročka za tuširanje. Luna je mimo, jaz pa ponovno izgubljam razum. Končno sem ga potegnila iz potovalke. V danem trenutku se mi je zdel tako neuporaben. Potegnila sem njegov »nožni« del in zarezala. Čisto rahlo. Nič ni pomagalo. Nič se ni poznalo. Odložila sem ga in se že, ne štejem več kolikič, borila samo s seboj. Razmišljala sem o roki ali nogi. Ga ponovno potegnila iz stranskega žepa in ven potegnila njegove škarje. Te so že pri rezanju gobelina kazale ostrino. Čisto na rahlo sem z njimi povlekla po roki. Enkrat, dvakrat. Velikokrat. Prikazala se je samo rdečica, a je pomagalo. Pospravila sem ga nazaj. Moja glava je bila popolnoma prazna, ko je v tistem trenutku nekdo potrkal na vrata. Ona. Pogledala sem jo. Začudeno, z nekim prizvokom prestrašenosti.
»Kako ste?«

Obnemela sem. Čutila sem, kako se moj obraz pači v neko spako. Razmišljala sem, da nisem daleč od te podobe tudi v resnici. Moj obraz ji je verjetno povedal vse.

»Greva!«

Kot polit cucek sem capljala za njo. Usedla sem se. Obožujem tale stol. Zaradi udobnosti. V svoji pisarni bom imela tudi takega. Še preden kaj vpraša, se zlomim.

»Želela sem se porezati!«

Tisti del zamolčim. Tako ali tako ni rane. Vse je samo rdeče. Če bi zahtevala, da pokažem, ne bi videla ničesar. Potem bi mogoče mislila, da se izmišljujem. Ni ravno navdušena nad mojo izpovedjo. A jaz pač res ne vidim več izhoda. Ga kdo?