sreda, 3. april 2013

Radosti

Letos še kako drži pregovor 'zelen božič, bela velika noč'. Aprila smo že, zunaj pa še vedno vlada pravo decembrsko vreme. Celotna gorenjska pokrajina je zasnežena, temperature se še vedno držijo nekje okoli ničle. Sneg se meša z dežjem. Na vzhodu Slovenije spet vlada katastrofalno stanje - poplave. Naš konec je tokrat imel srečo z vremenom. Saj vode niso naraščale in pokrajina ostaja nepoplavljenja, samo snežno bela. Vsako jutro se zazrem skozi okno in sprašujem, kdaj bom dočakala pomlad. Podobno vreme, tudi z jutranjimi temperaturami pod ničlo, naj bi namreč trajalo vsaj še nekje do 12. aprila, če "Krtina" ne laže. Še vedno nisem odvrgla obremenjujočih se oblek in obutve. Bunda, včasih tud plašček, še vedno krasi moje telo, visoki škornji pa moje noge. Pogrešam lahkotne balerinke, pa superge za sprehode. Z njimi sem že probala 'racati' po hribu, a me je preveč zeblo v noge. Bunde niti še nisem poskušala odvržti, saj me v določenih trenutkih še v njej zebe. Še prejšnji teden sem se po Rožniku sprehajala s kapo, razmišljala pa sem tudi o rokavicah. Vreme mi letos resnično ni naklonjeno. Ona pravi, da jo takšno zunanje razpoloženje spominja na čase, ko je hodila k meni na EKI. Mene na srečo ne toliko, saj sem bila večino časa zaprta v tistem prijetno toplem prostorčku. Snega je bilo res ogromno, a ga zaradi drugih  problemov verjetno nisem niti dojemala, saj sem zaradi vsega zamudila večino zimskih radosti, v smislu sankanja, smučanja, kepanja, delanja sneženaka, metanja po snegu. Naslednje leto si bom mogoče želela take zime, pa je ne bo. Sedaj, v teh danih že boljših trenutkih, si želim samo pomladi in vsega tistega, kar pomlad prinaša. Želim si cvetočih travnikov, zelenih površin, pomladanskih, NE ZIMSKIH, sprehodov skozi Tivoli, grad. Želim si cvetočih dreves, pravega ptičjega petja, predvsem pa toplih sončnih žarkov, ki bi spodbujali mojo notranjost. Ta bi potem postajala spet vse bolj in bolj živahna, cvetoča in zlahka bi se zlila z zunanjo okolico. A očitno bom na vse skupaj morala še nekaj časa počakati. Mogoče pa mi bo potem bolj nakolnjeno vse skupaj v drugi polovici leta in se bodo pomladno-poletno-jesenske radosti zavlekle v naslednji januar.

Ni komentarjev:

Objavite komentar