Luna

Zdi se mi, da popolnoma izgubljam razum. Zakaj ne grem iz sobe? K njim. Pomirila se bom. Ne. Odprem predal pisalne mize. Poln papirja je. Na vrhu stoji zeleno-bel list. Zjutraj sem ga dobila. Zraven njega ležijo škarje. Velike. Tiste, s katerimi sem še včeraj rezala blago. Žamet. Jeans. Popolnoma sem izgubila prisebnost. Potegnila sem jih iz predala. Nisem razmišljala, kaj počnem. Nisem pomislila na posledice. Pritisnila sem jih na stegno. Končno sem jih odložila. Niti malo se nisem obremenjevala  z nastalo ureznino. Potem je začela krvaveti. Pritisnila sem nanjo. Prsti roke so postali popolnoma krvavi. Še vedno mi je vseeno za vse. Oziram se po sobi. Ne trudim se, da bi sploh ustavljala kri. Brišem jo z navadnim robčkom. Po 25 minutah se ustavi. Rano prekrijem s spodnjim delom oblačila. Kot da se ni nič zgodilo. Zvečer pogledam skozi podstrešno okno kopalnice. Polna luna. Spomnim se na govorice o tem krogu.  Že od otroka dalje so mi govorili. Vsak teden je gledal na koledar, kdaj bo. Jezil se je, če je ob novem letu na steni visel tisti, na katerem ni bilo označene lune.

»Jutri je polna luna. Nekateri ljudje bodo čudni.«

Posmehujem se mu. Njegovemu razmišljanju.

»Takrat je več nesreč, umorov, samomorov.«

Ignoriram njegove besede.

Znova se zazrem vanjo. Nesreč? Samomorov? Čudni ljudje? Pogledam ureznino. Sploh se ne spomnim več, v katerem predelu sobe sem stala. Trudim se, da bi se spomnila, kdaj sem škarje pospravila nazaj v predal. Vse mi je tako tuje. Sesujem se. Samo z vodo očistim rano. Solze kapljajo nanjo. Slane so. Še bolj peče. Boli. Ne oziram se nanje. Očiščena je. Še enkrat jo pogledam. Tako široka je. Imele so tako široko rezilo. Vidim kost. Samo za milimeter sem jo zgrešila. »Pridi po 'nujno'«, mi odmeva v glavi. Sesedem se na ploščice. Pogledam žile na roki. Če bi zarezala tja, bi si jih prerezala. Potem bi me našli. Prepozno. Napake nikoli več ne bi popravila. Hvala, moji angeli.

Mineva četrti dan. Vsak dan znova in znova gledam svojo napako. Ne morem je zakrpati. Ničesar več ne morem zakrpati. Zgleda slabše. Ne celi se. Ko premaknem nogo, me zaboli. Ob bolečini se spet spomnim na tisti dan. Kaj naj z njo?