Stol

Nisem jezna. Besna sem nanjo. Če bi bila tapiciran stol, na katerem sedimo med terapijami, bi še z večjim veseljem sedela na njem. Potem bi ga prijela. Z vso silo, jezo, sovraštvom, razočaranjem, bolečino ... bi ga vrgla skozi zaprto okno. Razbila bi se šipa. In on bi med letenjem skozi pravokotno stvar občutil bolečino rezanja. Pristal bi v snegu. Vsaj ta del bi mu bil prizanesen. Skočila bi za njim. Prijela za zgornji del. V tem primeru naslonjalo. Lahko bi predstavljal njeno glavo. In ga porinila v sneg. Začutila bi olajšanje. Vsa negativna čustva bi splanela. Pustila bi ga tam. S svojimi mislimi. Ko bi zmogel, bi se pobral še on. Počasi. Tako, kot se moram pobirati tudi jaz. Počasi. Ko se bom lahko. Pa ni. Ni stol. Živo bitje je. Ki ta trenutek hinavsko uživa v svoji veličini materialnega bogastva. Tepeta pred sabo vse, kar vidi in sliši. Ne ozira se na čustva in življenja drugih. Vse ji je igra. Igra, ki jo neizmerno zabava. Verjetno že bere. Lahko si predstavljam, kako nori od jeze. V glavi si izdeluje razno razne načrte. Razmišlja, v kaki luči me bo prikazala. Ne prenaša, da ji je nekdo končno povedal resnico. Tokrat z lahko začutim njeno sovraštvo do mene in nje. Bila sem tako prekleto naivna, da sem verjela. Verjela v njeno odpuščanje. Tega ne pozna. Nikoli ga ni poznala. Zato niti ne vem, če zna. Pa kaj. Ta trenutek mi je resnično vseeno. Ni več pomembno, kaj zna in kaj ne. Ni več pomembno, kdo je. Niti ni pomembno, kje je. Te dni se spreminjajo samo moja čustva. Pomembna sem samo jaz. Pomembno je, kaj znam jaz in kaj ne. Pomembno je, kdo pravzaprav sem jaz. Pomembno je, kje pravzaprav sem. Ob izročitvi sem čutila tesnobo, živčnosti, napetost. Značilne znake anksioznosti. Sedaj tega ne čutim več. V meni sta samo še bolečina in jeza, ki se borita z olajšanjem. Ni prisotno veliki meri. Z dnevi, mogoče meseci, pa bo premagalo čustva moje bipolarnosti. Tega nisem naredila samo zase. Za njo in njo. Osebo, ki je že dolgo ni več med nami. Žrtvovala je svoje življenje, da bi v prihodnosti lahko rešila mene. Ji bom kdaj znala biti hvaležna?