Čudež

Spet ne vem, kdo ali kaj sem. Kje sploh sem. Kaj naj počnem. Nisem se držala dogovora, ki sem ga dala. Nisem vstala. Poležavala sem. Raje rečem spala. Potem sem se končno le dvignila pokonci. Tolažila sem se, da sem samo za pol ur presegla tisto dogovorjeno uro. Uspeh. Pospravila sem po stanovanju. Nato sem ostala brez dela. Prestavljala sem se iz sobe v sobo. Brezdelje me ubija. Spreminja moje misli. Moj tok razpoloženja postaja vse bolj in bolj napet, nervozen, žalosten. Z eno eno preprosto besedo povedano depresiven. Besede, ki se v mojem življenju pojavlja že leta in leta. Niti računalnik, ki je sameval v kotu sobice ni zaposlil mojih misli. Že tisočič sem odtipkala geslo in pregledala elektronsko pošto. 'Nimate prejetih sporočil', je pisalo. Tudi v svoji glavi nimam pozitivni sporočil. Vsaj za današnji dan ne. Mogoče bo jutrišnji boljši. Blog spet postane moj najboljši prijatelj. Preko njega lahko izpovedujem svoje misli in občutja. Zadnjič sem razmišljala, da se sploh ne znam več izražati. Vse je samo mučna tišina ali nepovezani stavki. Ko sem mu včeraj razlagala snov, nisem imela pojma. Ljudje, diplomirala sem. Kako naj se hvalim s tem?! Diplomirala iz tistega jezika. Moja pismenost pa je na nuli. Tokrat se ne bom izgovarjala na bolezen. Terapevtka je tako vztrajno in vztrajno trdila, da je ni. Da gre vse skupaj samo za stisko. Potem sem res že 12 let v stiski. Prestavljam tablete. Zdi se mi, da res ne primejo več. Po glavi se mi ponovno podijo črne misli samopoškodovanje. Zadnjič sem to tudi storila. Ni bilo druge izbire? Ne, ni je bilo. Ko se vse nakopiči v meni, pomaga samo to. Tako sprostim vso svojo napetost, pa bolečino, razočaranje. Jezo? Saj sem rekla, na terapijah so govorili o jezi. Nisem več jezna. Samo še razočarana in prizadete sem. Tista črtica na mojem telesu tako omili razočaranje, ko peče in boli, boli samo ona. Ostalo je pozabljeno, vsaj za nekaj dni.

Zabuljim se v televizijski zaslon. Prestavim na svoj najljubši kanal. Govorijo o samomorih in umorih. Raziskujejo, kaj je bilo na stvari. Potem predstavljajo še izginule ljudi pa razne bolezni in klice v sili. Zagledam se v oddajo, ki razlaga o nenavadnih boleznih in čudežnih ozdravitvah. Čudežne?! Ženska je po telesu čisto rdeča, neke nitke ji vlečejo iz rane. Končno ji postavijo diagnozo. Potrebovali so leta in leta. Danes je zdrava. Tudi jaz čakam že leta in leta na čudež. A če so ga doživele tiste nitke, potem ga bom seveda tudi jaz.