Načrt

Sonce se me je končno usmililo in končno bom lahko uresničevala svoje načrte. Jutri se bova po vsej verjetnosti odpravili na Obalo in komaj že čakam pogled, zaenkrat res samo pogled, na morje. Morje mi je že od nekdaj neizmerno pri srcu. Saj vsi vemo, voda pomirja. Ura in ure bi lahko sedela ob njem in ne bi se ga naveličala. Jaz sem Gorenjka in gora sem se nekako že naveličala, čeprav sem včasih vztrajno trdila, da Gorenjske ne bi zamenjala. Ampak odraščamo in z leti spreminjamo mišljenja. Najino potovanje z vlakom, naj slovenske železnice dodajo še kak vlak za Koper ob bolj jutranji uri, se bo začelo že dopoldan. Imeli sva načrt, da greva do Portoroža, pa potem še nekaj opraviti v Koper, pa ne bo zneslo zaradi prepoznega vlaka iz Ljubljane. Tako se bova parkirali kar v Kopru, Portorož pa bo ostal za maja, ko nas bo sonce še bolj presenečalo in pripekalo.